Mongolska borovnica 1-letna sadika

Država

Hrvatski

Regija

Zagrebačka

Razpoložljive količine

500 Kom

Dostava po kurirju

Ja

Rastlina prihaja iz Kanade, nastala je s križanjem mongolskih in nekaterih drugih vrst iz Južne Amerike, v Kanadi pa jo imenujejo tudi ''little apple'' oziroma ''mali jablan''. S križanjem so dobili veliko sadež, ki pri nekaterih sortah doseže povprečno tudi do 1,43 cm premera. Rastlina daje enakomerno zrele plodove. Zreli plodovi so temno modre barve, prekrite z voskastim premazom, zelo okusni, blagega okusa in sočni, z idealnim razmerjem sladkorja in kislin. V spodnjem in srednjem delu rastlina obilno rodi. Grm zraste približno do 3 m, ima zaobljeno obliko in je zelo variabilna vrsta, zato lahko tvori grm ali drevesce. Moč rasti rastlin se razlikuje, lahko doseže od 30 cm do 6 m višine, vendar mladice na začetku rastejo v višino. Rastlina v vegetaciji daje veliko mladic, običajno tvori velik gost grm. Skorja je rdečkasto-rjave barve, pri mladih vejah nagubana, starejše veje pa so gladke. Listi so običajno ovalni, z grobo nazobčanim robom, dolžine 7 cm in širine 4 cm. Listna masa se razvija med cvetenjem v obdobju od 01. do 15. maja. Cvetovi so beli, jih je več deset v grozdih.

Plodovi so okrogli, običajno temno modri ali vijolično-črni, povprečne teže 0,5–0,7 g, premera 10–15 mm (18 mm). Dozorijo od sredine do konca junija, plodovi pa lahko ostanejo na grmu do zime. Plodovi so zelo sočni, sladki in okusni. Značilna je visoka vsebnost fenolov, flavonoidov, antocianinov, mineralov in vitaminov iz skupine A, B, C in E, zato imajo antikancerogena terapevtska svojstva. Že po kratkem času gojenja je našla svoje mesto v rastlinski medicini. Mongolske borovnice so bogatejše z minerali in imajo boljša prehranska svojstva kot daleč znana ameriška borovnica. Na primer, 100 g zamrznjenih mongolskih borovnic ima približno 7-krat več kalcija in železa kot ameriška borovnica, celo 4-krat več kalija in beljakovin.

V potencialni proizvodnji predstavljajo velik vir za proizvodnjo marmelad in sokov. Pri predelavi se uporabljajo kot dodatek (izboljševalec okusa) drugim sadnim izdelkom, še posebej tistim s kislim okusom. Vendar je največja prednost v prodaji v svežem stanju na tržišču EU, kjer so na borzah pokazali velik interes po predstavitvi kanadskih pridelovalcev, ki svoj potencial prodaje usmerjajo proti Japonski, poleg tradicionalne prodaje sibirskih borovnic.

Zahteve za gojenje

V naravi predniki mongolskih borovnic običajno rastejo v odprtih gozdovih, na pobočjih, grapah, ob potokih in rečnih ustjih, pa tudi na suhih in kamnitih tleh, polnih sonca, ter zelo vlažnih in rodovitnih tleh v nižinskem območju. Ne naseljujejo območij, kjer je letna količina padavin manjša od 340 mm. Hkrati so zelo dobro prilagojene na območja, kjer pogosto prihaja do požarov.

Rastline prenašajo širok razpon pH tal (optimalno 6–7,5 pH) ter različne strukture tal, zato so odporne in trajne, kot je že omenjeno. Na plantažah se pričakuje rast tudi po 30 letih. Rastline začno roditi takoj po sajenju. Večji pridelek se pričakuje od 3–4 let, v polno rodnost pa vstopijo od 6–8 let in takrat se pričakuje pridelek 8–10 t/ha ali 7,5 kg jagod/rastlini. Rastline so samooprašne, plodovi dozorijo v grozdih 45–60 dni po cvetenju, torej konec junija, začetek julija, pred ribezom in borovnico. Mladice so zahtevnejše in bi morale biti posajene v visoko bogata humusna tla, nato pa, ko rastline otrdijo, ne zahtevajo ničesar več razen vaše ljubezni. Bolje uspevajo v delni senci ali polni senci, kar omogoča večjo vlažnost tal. Mongolska borovnica je odporna na zmrzal – poganjki in cvetni popki med mirovanjem prenesejo do -50 °C, vendar cvetovi vseeno lahko poškodujejo pozni spomladanski mraz. Rastline potrebujejo zelo kratko obdobje absolutnega mirovanja, 400–600 ur pri 0–7 °C. Na njih niso zabeleženi nobeni napadi bolezni ali škodljivcev.

Listi in mladi poganjki mongolske borovnice so okusna hrana, še posebej v zimskih mesecih, od decembra do marca. Priporočljiva je zaščita pred divjadjo, pa tudi domači živali, kot so ovce ali koze. Čeprav se pričakuje, da bi plodove lahko jedle ptice, kot je bilo pričakovano pri sibirski borovnici in goji jagodah, do resnejših napadov še ni prišlo.

Plantažni goj, ki ga uporabljajo kanadski pridelovalci in predlaga stroka: 1 m x 4,5 m, 1 m x 4,75 m, 1 m x 6,2 m, 1,25 m x 4,5 m ali 1,25 m x 4,75 m, torej od 2200–1760 kosov/ha.